PimpMyBlog

Včeraj je dobil moj blog novo oblekco! Pri tem se moram obsolutno najprej zahvaliti prijatelju in soblogerju (thnx You.go!), ki je pozno v noč igral vlogo glavnega pimpa, hkrati pa naj to priložnost izkoristim še za odgovor Erzu iz komentarjev na prejšni zapis in seveda vsem drugim, ki ste se v zadnjih dnevih spraševali, kaj za vraga se je pripetilo s Frasovim šminkerskim rdečim blogom.

Manj znano dejstvo o mojem starem blogu je, da le-ta ni deloval na nobeni izmed blogerskih platform, ampak je bil v celoti narejen “ročno” v HTML-ju s pomočjo Adobovega (ex-Macromedia) programa Dreamweaver, ki niti približno ni narejen za namene ustvarjanja blogov, ampak je orodje za potuho atehničnim webdesignerjem, ki nimajo pojma o kodi, a jim z njegovo pomočjo vseeno uspeva delati lepe spletne strani.

Kljub temu, da Dreamweaver omogoča izjemno fleksibilnost oblikovanja spletne strani, zaradi česar sem lahko vsak pixel postavil natanko tja, kamor sem želel, je nekje v ozadju zmeraj tičalo dejstvo, da njegove funkcionalnosti niso niti najmanj “blogovske”. Tako na primer moj blog nikoli ni mogel imeti RSS feeda, ki bi bralcem omogočil spremljanje mojih najnovejših zapisov skozi najrazličnejše “readerje”, prav tako nisem mogel svojega bloga prijaviti na katerega izmed agregatov, ki prav preko RSS feedov agregirajo nove vsebine iz bloga. Prvovrstna ironija je torej bila, da se kot “oče” Blogorole vanjo nisem mogel vpisati s svojim blogom (mimogrede, na Blogorolo sem se sedaj končno vpisal in tale zapis bo prvi, ki ga bo Blogorolin sesalec posrkal vase).

Druga, še pomembnejša funkcionalnost, ki je Dreamweaver mojemu blogu ni omogočal, je bilo komentiranje. Zaradi tega se je v blogosferi razpaslo mnenje, da nedemokratični Fras ne prenese komentarjev in jih zato ne omogoča, zaradi česar se je na določenih blogih celo pojavila teza, da moj blog sploh ni blog, jaz pa ne bloger. A še bolj kot to me je motilo, da bralci mojih zapisov dejansko niste mogli komentirati, čeprav sem si sam ob kakšnem zapisu večkrat želel slišati vaša mnenja in razmišljanja. Medtem ko se je veliko blogerjev obremenjevalo z žaljivimi komentarji, sem se sam obremenjeval s tem, da komentarjev sploh nimam.

Odločitev, da prestopim na blogersko platformo (Wordpress), je bila torej predvsem odločitev, da lepo dizajnersko šminko zamenjam za polno blogersko funkcionalnost, ki bo mojima bralcema omogočila nastavitev “readerjev”, ki me bo umestila na Blogorolo (in druge agregate) in ki bo, predvsem, mojima bralcema omogočila komentiranje. Tu se je sicer že ob prvem zapisu izkazalo, da sta bila oba bralca le moja utopija intimnega trojčka (no ja, v bistvu sem predvsem želel verjeti, da gre za bralki), a vendarle se že srčno veselim vseh komentarjev, mnenj in soočanj z ljudmi, ki jih poznam in tistimi, ki jih še ne.

Kar pa se tiče dizajna, verjamem, da z You.gotom še nisva rekla zadnje. Pimpanje bo proces, ki se bo nadaljeval skozi moje spoznavanje s skrivnostmi in potenciali, ki mi jih ponuja Wordpress. In če Enzo meni, da sem z novim designom naredil velik korak nazaj, sem sam prepričan, da se je začelo lepo in zanimivo obdobje številnih majhnih korakov naprej.

About this entry

You’re currently reading “ PimpMyBlog ,” an entry on Bang Bang

Published:
9.12.07 / 10am
Category:
Design