Osnove politične komunikacije

Že stari pregovor pravi, da prava beseda pravo mesto najde. Še posebej pa to velja seveda za politično retoriko, kjer je ključnega pomena, da znamo svoje volilce nagovoriti s pravilnimi besedami. Takšnimi, ki jih bodo znali razumeti. Dober primer ustrezne politične govorice glede na stankarsko bazo nam te dni predstavljata SLS in DESUS. Prvi za “ohranjanje nacionalnih interesov” uporabljajo prispodobo z “razprodajo hleva”, drugi govorijo o “družinski srebrnini”. Menim, da je ustreznost prispodob z ozirom na njihove volilne baze več kot očitna in je ni potrebno dodatno pojasnjevati. Bi pa si na tem mestu dovolil dodati še svoj skromni prispevek k manjku prispodob še za druge politične opcije. Pač v toliko, da bomo vsi vedeli, za kaj gre. Ne glede na strankarsko pripadnost.

NACIONALNI INTERESI SO:

SLS: “Ne izpraznimo celotnega hleva.”

DESUS: “Ne razprodajmo družinske srebrnine.”

NSi: “Ne migrirajmo vsi v Argentino.”

SDS: “Ne sprostimo tajkunov.”

LDS: “Konsolidirajmo se.”

Zares: “Enjoy your Symptom!” (S. Žižek)

SD: “Tujega nočemo, svojega ne damo.”

SNS: “Ne bodimo taki Hrvatje.”