Media killed its own star – II.

Priznam, novinarski poklic idealiziram. Novinarje vidim tako, kot nam jih prikazujejo stari ameriški filmi. S klobukom na glavi, z zataknjeno beležko ob strani, s cigaretom v ustih, neobriti in zmeraj malce prekrokani po celonočnem potikanju po samotnih ulicah in nočnih barih, v iskanju nove zgodbe, da bi jo ob jutranjem svitu še zvežo spravili do tiskarne in jo ponudili svojim bralcem.

Novinarje sem zmeraj dojemal kot tiste najžlahtnejše med uporniki brez razloga ali pa kot filozofe, ki jim je akademskost čisto preveč dolgočasna, da bi se ji posvečali. Novinarji so zame večni iskalci resnice, ki to počnejo brez pravega razloga. Tega ne počnejo zaradi lastnih interesov, prav tako ne zaradi interesov kogarkoli drugega. Resnico iščejo zaradi resnice same. Resnico iščejo, tako kot filozofi, iz neke abstraktne predpostavke, da si resnica želi biti razkrita. Da si jo ljudje zaslužijo.

Novinarstvo je umrlo v trenutku, ko je padel ta idealizem. Umrlo je tisti dan, ko je dobilo svoj razlog in namen. In ta namen ni bil v iskanju, razkrivanju in posredovanju resnice. Namen je vzpostavila čista in hladnokrvna korporativistična logika – prodajati naklado in potržiti čimveč oglasnega prostora. Skrbeti za čim večji dobiček. Zadovoljiti male in velike delničarje. Novinarstvo je umrlo v trenutku, ko je prenehalo biti uporništvo brez razloga in se je vključilo v Sistem, ki daje namen in smisel vsemu našemu vesolju.

Z vstopom novinarjev v Sistem so novinarji postali seveda vse drugo kot romantični iskalci resnice. Postali so lutke v rokah kapitala, gospodarstva, piarovskih agencij, političnih spin doktorjev. Postali so orodje za prenos skonstruirane in nadzorovane resnice, ki seveda ni resnica kot taka, ampak je resnica, kot jo želijo drugi. Novinarji so v tej igri zaradi svoje romantične preteklosti uporabni samo še za to, da ustvarjajo videz resnice.

V prejšnem delu uvodnika z istim naslovom sem se spraševal, kaj so mediji brez novinarstva? Kot vidimo, so še zmeraj lahko, a vedno bolj izgubljajo svojo kredibilnost, verodostojnost in zaupanje, ki so ga nekoč s svojim žarom ustvarjali ravno novinarji. Mediji še zmeraj obstajajo, a ubili so svojo zvezdo!

(Uvodnik Blogorole 18/2008, izid: 3. april 2008)


About this entry