Eres tu.

Na koncertu Perpetuum Jazzile sem bil pred kakšnimi štirimi leti s svojo exex v ljubljanskem Jazz klubu Gajo. Prišla sva pol ure prej, se zagrebla za mizo čisto spredaj in naročila kozarec rdečega vina. Od tam naprej se spominjam samo še enega velikega presunjenja.

Za zmeraj si bom zapomnil božanski obraz pevke, ko je pela najboljšo izvedbo Killing Me Softly ever. Pevko sem enkrat kasneje celo spoznal, postregla mi je s kavo na neki oglaševalski agenciji. Še danes mi je žal, da se ji nisem iz srca zahvalil za tisto pesem. Ubila me je nežno tisti večer in pustil bi se ji ubijati vsak trenutek svojega življenja.

Pred dnevi sem med vožnjo po naključju na radiu ujel intervju z dvema članoma skupine. Pravkar so se vrnili iz turneje po Južni Ameriki, kjer so imeli niz uspešnih koncertov. Med kratkimi pogovornimi odseki so predvajali glasbo iz njihove zadnje zgoščenke. Tudi Killing Me Softly. Zapeljal sem avto ob rob ceste in se ustavil. Privil sem zvočnike do konca, zaprl oči in se ji prepustil.

Danes sva šla z malim v Vale Novaka in kupila zgoščenko Perpetuum Jazzile. Tokrat se zaljubim v Eres tu, ki pomeni Brez besed.

Eres tu.

About this entry

You’re currently reading “ Eres tu. ,” an entry on Bang Bang

Published:
5.11.08 / 12am
Category:
Fenomeni, Osebno