exellent…

Osebno ne bi imel čisto nič proti, če odpremo karte in se nehamo sprenevedati. Če bi kdo blogerjem želel dati priložnost pri odpiranju debat (tu mislim dobesedno), bi se zajtrk verjetno zgodil par mesecev prej, ko bi se par konstuktivnih predlogov glede “odpiranja debate”, ki smo jih podali, še lahko uresničilo, če pa smo povabljeni na novinarsko konferenco, kjer se projekt zgolj predstavi, je teh možnosti bolj malo.

Po mojem sem zadnji, ki mu je potrebno dajati lekcije glede forme in vsebine Demokracije 2.0, nedvomno pa si kakšno lekcijo ali dve zasluži izdajatelj brošure. Če bi bila vsebina res pomembna, se jo verjetno ne bi niti poskušalo diskreditirati z barvami vladajoče stranke, še manj pa bi se sprenevedalo o naključnosti izbora barvne sheme. S tem se pač ni naredilo ničesar drugega kot to, da se je fokus debate iz vsebine premaknil v formo in se tako ustvaril prostor za že znano kalimerovsko držo - ah, saj vas vsebina niti ne zanima, vi nehvaležneži!

In mimogrede - naša država ima svoj CGP in če bi se ga v državnih publikacijah vsaj malce upoštevalo, verjetno ne bi imeli takšnih problemov s prepoznavnostjo v svetu. Ampak to je že debato o politični kulturi, o kateri je letos več kot jasno spregovoril Prešernov nagrajenec Miljenko Licul, ki pa ga seveda nihče ni vzel resno.

Veliko večji problem se mi zdi samo izdajanje takšnih brošur in zapravljanje davkoplačevalskega denarja, ki pa, resnici na ljubo, ni samo problem slovenske, temveč svetovne politike. Namreč - negiranje medijev kot četrtega (informacijsko-komunikacijskega) stebra demokracije. Zakaj je potrebno javnost obveščati o vladnih reformnih dosežkih? Mediji tega ne počnejo? Mediji tega ne počnejo na “verodostojen” način? Mediji to počnejo na “preveč kritičen” način?

Aha, saj vemo, mediji to počnejo na “tajkunski” način, mar ne? Zato si mora vlada na račun davkoplačevalcev privoščiti nekoliko pravovernega spina, da jo državljani sploh lahko razumejo, medtem ko mediji rišejo samo grdo sliko o njej?!

Takšno razumevanje politike in demokracije ni niti 1.0, kaj šele 2.0.

In v resnici ne gre niti za formo, niti za vsebino, ampak predsem za moralo.

Jaz se ne bi branil malo “slabega” prometa na mojem sajtu.

Demokracija 2.0 ni samo oblika, je tudi vsebina in če nam debato na blogih uspe dvigniti nad rumeno in modro barvo, bomo že boljši od demokracije 1.0.

Aha, še to. V brošuri *so* podatki, ki so izmerjeni in kvantificirani.