Bang Bang

United Colors of Masterplan

1. Saš 6.20.08 / 12pm

   mnja. še pomembneje pa je to, da se je včasih dalo najti dobrega med stotimi, tisoč dobrih med sto miljoni pa sevede ne.

   zdajle smo v limbu - med enim in naslednjim združevanjem “dobrih piscev”, ko je vse pomešano, razpršeno in tjavtridni.

   podobno kot so bili včasih politiki v zk, potem smo bili naenkrat vsi politiki, potem so se pa spet politiki izkristaliziral v stranke. tist cajt, k smo bli vsi politiki, je bil lušten - ampak takole na srednješolski način. prej ko se ga preraste, bolje je.

   isto je s tem “bloganjem” in ogabno sintagmo “državljansko novinarstvo”, ki so ga (vsaj k nam) prinesli oglaševalci tednika Total … nekdo bo že našel učinkovito formo združevanja in prebiranja (zdajle očitno še ni čas), pa se bo ta navidez “demokracija mnenj, piscev in bralcev”, v resnici pa diktatura moralno ogorčenih, malomnenjskih in funkcionalno nepismenih mas nehala. čim prej, tem bolje.
2. Gregorg 6.20.08 / 9pm

   Ojoj, če se je tvoje prvo srečanje z državljanskim novinarstvom zgodilo s tednikom Total, to še ne pomeni, da se prej o njem ni govorilo. Sam sem že kašnih osem let nazaj prevajal tekste t.i. “net.kriticizma”, ki se je ukvarjal z novomedijskimi koncept, kot so “public media” in “citizen journalism”.

   Sploh pa ne vem, od kod takšno ogorčenje nad državljanskim novinarstvom. V resnici je tako, da ljudje, ki se pritožujejo nad preveč vsebine, preprosto ne znajo poiskati prave vsebine. In zato še ni potrebno trditi, da dobre vsebine ni ali da je vsega kriva slaba vsebina.
3. Saš 6.21.08 / 1pm

   eh, sevede … sej ni važn …

   teza, da če je vseh vsebin več, je tudi dobrih vsebin več, je vredna tomaža akvinskega (če bi rekel “heglovska”, bi nažalost še gdo mislu, da je kul).

   ljudi, ki dobro pišejo, je v vsaki generaciji (približno) enako število (ja, raste, ampak mnogo počasneje od plazov besnih mas, ki jim agregati dajo odvezo za funkcionalno nepismenost).

   ljudje, ki dobro pišejo, se tega zavedajo in v večini primerov pišejo tudi javno. vedno so. včasih so bili edini, danes pa so utopljeni v hordah slabega okusa. zato je “državljan novinar” tak obupen, patetičen mali škodljivec - “državljani novinarji” pa kobilice, ki požrejo vse druge.

   nekritično navdušenje nad množenjem “vsebin” (ki imajo informacijsko vrednost enako lorem ipsumu) hrabri tiste, ki imajo od tega korist, k še večjemu spodbujanju tvorjenja takih “vsebin”.

   “zakaj blogam?”
   “pri nas zaradi brutalnega števila prikazov oglasov, v sofisticiranejši tujini pa zaradi prodaje informacij o tebi oglaševalcem in trgovcem.”
   “o! o tem moram pa prec blog napisat!”

   tako bralec kot pisec (pa če sta to dve osebi ali ena shizofrena pošast) rabita urednika.
4. Saš 6.21.08 / 1pm

   še nekaj snobizma -

   vsak kmjot ima lahko mnenje (jebiga).

   izražanje mnenj je pa umetnost … izražanje mnenj v javnosti zapovrh še veščina, ki se jo je treba naučiti ter privilegij, ki si ga je treba prislužiti.
5. nina 6.21.08 / 7pm

   Saš, v tem tvojem zmrdovanju nad “kobilicami” državljanskih novinarjev pozabljaš, da že odkar obstaja pisava ni vse, kar je zapisano tudi “dobro” in ni vse “dobro” tudi zapisano. “Dobro” je pogosto manj brano kot “slabo”, včasih pa sploh brano ni. Kar je bila vse od nastanka tiskarskega stroja poslovna logika mnogokatere založniške hiše, zato tvoja trditev, da tisti, ki pišejo “dobro” pišejo javno, ne drži vode.

   Tako “dobro” kot tudi “slabo” ima svojo publiko. Nikar ne predpostavljaj, da bi bralec pogrošnih romanov Barbare Cartland posegel po Slavoju Žižku, če bi se nekega dne vsi tiskarji na svatu odločili, da ne bodo natisnili niti enega njenega romana več. Tako se tudi za vsako najstnico, ki piše o muckih najde nekdo, ki ga zanimajo mucki ali najstnice.

   Kot opazovalki se mi zdi dobro, da ljudje vsaj pišejo, ne glede o čem in kako. Kot bralka pa se zanašam na lastno presojo pri presajanju zrna od plev, kar je konec koncev pravica in odgovornost vsakega od nas. To, kako ločiti “dobro” od “slabega” pa je že večja tema, ki ji verjetno ne bomo prišli do kraja.
6. Gregorg 6.21.08 / 10pm

   Saš, ti očitno znaš pisati, ampak vseeno pišeš neumnosti. Iz svoje vzvišene pozicije, kjer znaš uporabljati imena Tomaža Akvinskega in Hegla, pri čemer dojemanje teh imen odrekaš celo bralcem, verjetno verjameš tudi to, da ne samo, da si morajo ljudje prislužiti privilegij izražanja, temveč si morajo celo prislužiti privilegij, da te lahko razumejo. In v tem smislu si snob in elitist, kot ugotavljaš tudi sam.

   Verjetno se ti podobno nepravično zdi tudi dejstvo, da daje ideja demokracije volilno pravico tudi funkcionalno nepismenim.

   Toda poanta, ki ne nočeš razumeti, je pravzaprav povsem drugje. To, da imajo ljudje pro forma pravico izražanja mnenj, je ena izmed osnovnih civilizacijskih pridobitev sodobnega človeštva, z blogi pa se je sedaj zgodilo še to, da je ta pro forma dobila tudi svoj modus operandi. Se pravi, poprej zgolj možnost je danes dobila tudi orodje za izpeljavo. Naslednji korak je seveda vprašanje vsebine, ki pa se ga ne bo merilo z vatli funkcionalne pismenosti in retorične spretnosti, temveč z dejansko esenco zapisanega.

   Na koncu naj dodam še to, da se s teboj seveda globoko strinjam, da je nekje vmes potrebna in verjetno celo kjučna vloga urednika, toda ne v funkciji izbire prazne vsebine v odlični formi, temveč v funkciji iskanje dobre vsebine in mentorstva pri ustvarjanju ustrezne forme.
7. Saš 6.21.08 / 11pm

   seveda sem snob in elitist. snobi in elitisti rečeju sranju sranje in se nočejo več vsak dan ubadati s prebiranjem stotin megabajtov bedarij, da bi naleteli na kak biser.

   nina - in grega tud - tole mi je mim: “Na svetu je več kot sto miljonov blogerjev in kot pravi največji blogerski agregat Technorati, nekaj jih preprosto mora biti dobrih. Raven kvalitete vsebine je morda ostala ista, a sedaj je tistih kvalitetnih tisočkrat več!”

   ne drži. sploh pa ne “mora” biti. in tudi ni.

   na svetu je recimo - da stavim ilustrativen primer - ena desettisočinka ljudi dobrih piscev.

   to je 600.000 ljudi.

   od tega jih - recimo - 500.000 miljonov piše javno.

   pred dvajsetimi leti je javno pisalo skupaj miljon ljudi.
   torej je bilo 50% vseh piscev dobrih

   danes jih javno piše sto miljonov.
   torej je 0,5% vseh piscev dobrih.

   nad tem se lahko navdušujejo le oglaševalci, spletni iskalniki in tisti, ki so prepričani, da znajo z guglom bolje ravnat kot drugi.

   demokracija je v nekaterih (predvsem političnih) zadevah smiselna, v drugih ne. groza me je, ko bodo izumili “državljana jedrskega fizika” in bodo inženirji v krški elektrarni “demokratično izbrani”, pač glede na to, kako bodo “ljudstvu” všeč.

   pravica do izražanja mnenj prav tako ni absolutna. oziroma vsekakor ne more obstajati (pardon, ne bi smela obstajati) brez nujnopotrebne lestvice relevantnosti tako mnenj kot tem, ki jih ta mnenja zadevajo.

   v tem stihijskem, anarhičnem (”demokratičnem”) “novem mediju” ni razlike med temo “ali se bo Maria poročila z Raulom ali njegovim zlobnim bratom dvojčkom Javierjem” ter ustreznim mnenjem “PoMoJe Bi Se MoRaLa z IgNaCiEm! PwNeD!!1!!” - in katerokoli drugo temo ter mnenjem.

   ko se horde spusti zraven, se vsezreducira na najnižji skupni imenovalec. in ta je zelo nizek.

   zato se potrebuje urednikovanje - da se treš umesti tja, kamor spada. izbor se ponavadi dela s tem, da se dreku reče drek - in se ga ne slavi kot nekakšno “državljansko gnojenje” ter orgazmira na njegovi množičnosti. (seveda - to velja za urednika, ne za oglaševalca ali prodajalca informacij ali lastnika medija)

   ko združiš bralca in pisca, si urednika združil z marketingarjem. kaj se zgodi - zmagata pisec in marketingar: vsi pišejo, a nihče ne bere; nekateri služijo, nihče ne čisti.

   medij “od spodaj” pomeni samo to, da so lastniki v iskanju dobička dopustili, da v njem z dna na vrh splava vsa svinarija, ki je “tam spodaj” nabrana. večinoma se jim to celo splača (za kolk so že prodal tehnoratija?)

   zato je za tako zasnovan “medij” uvajat urednikovanje potem, ko je že vse zasvinjano, brezpredmetno. kdo pa še lahko spuca ta avgijev hlev?

   (zakaj je tista tvoja teza “akvinskistična”: akvinski bi jo formuliral takole, “narašča število piscev. posledično to pomeni, da je dobrih piscev procentualno vedno manj. vendar se ta proces se ne more nadaljevati v neskončnost. iz tega sledi, da je dobrih piscev vedno več.”
   zakaj ni “hegeljanska”: niti sam hegelj ne bi rekel, da se bo večanje kvantitete sranja nehalo z vznikom nove kvalitete kvalitete ;) …)
8. Janezek 6.22.08 / 10pm

   Dober blogerski časnik (tiskani ali elektronski) bi bil, zanimivo, dokaz za zmago obeh gornjih strani (Saš vs. others). Za ene zato, ker bi seveda potreboval dobrega urednika, in za druge zato, ker bi vključeval dovolj kvalitetnih prispevkov blogerjev.

   Dokler tega ni in hkrati “stari” mediji letijo v republiko Obskurijo, je gornje teoretiziranje sicer intelektualno stimulativno, a povsem nekoristno. Na škodi pa smo vsi bralci, ki bi kvalitetno vsebino radi predvsem brali (gledali, poslušali) in manj iskali.

   Ali bo Google (Technorati etc.) nekoč postal ultimativni urednik?
9. Gregorg 6.22.08 / 10pm

   No, Janezek, z Blogorolo se vsekakor trudimo in mislim, da postajamo iz številke v številko že boljši.

   Seveda smo še daleč od optimuma, a eno je govoriti velike besede, drugo pa delati majhne, a realne korake ;)
10. mitjamavsar 6.23.08 / 7am

    Elitizem v smislu “mi pametni smemo razpravljati, butasta kmečka horda pa ne” mi sploh ni všeč. Kaže nestrpnost. Obtoževati blogosfero poneumljanja pa kaže na nepoznavanje določenih faktov. In kaže, da nekdo še ni našel svojega nabora res odličnih mustread blogov.

    Zdi se mi, da je ravno kritična utemeljena debata, kot je gornja, postala nekakšen novi urednik.

    Stvar poteka takole: Če nikomur nisi zanimiv, te ne komentirajo in te ne berejo. Blogerji, ki jih nihče ne komentira in nihče ne polinka, so zelo verjetno slabi. Morajo se izboljšati in postati berljivi. Če uspeš zbuditi pozornost, te blogerji / kritiki najdejo in komentirajo. In osebno si upam reči, da so kritike v komentarjih mnogo boljše kot sem jih kdajkoli dobil od etabliranega “tiskanega” urednika.

    Vsaj zadnjih pet let, ko tu in tam objavljam, se mi še ni zgodilo, da bi “tiskani” urednik dejansko kaj zelo resnega pripomnil, zavrnil, kritiziral. Uredniki pač nimajo časa in pogosto niti ne znanja o nišnih področjih. In kar se tega tiče, so bralci mojega bloga uredniško in mentorsko vlogo opravili mnogo bolje.

    Glede povečanja števila dobrih piscev pa tole … Kilometrina dela čudeže. In bloganje mi je dalo priložnost veliko pisati. In ravno neomejena količina javnega pisanja na blogu mi je omogočila, da zdaj pišem in razmišljam hitreje in bolje kot sem kdajkoli.

    Hočem povedati, da je kakršnokoli objavljanje, tudi bloganje, dologoročen proces. Najprej moraš veliko brati, potem obvezno tudi veliko pisati. In zato blogosfera rojeva vse več ljudi, ki imajo poleg znanja tudi veščino. Torej ne le imajo kaj povedati, ampak to tudi znajo napisati.

    Je pa dejstvo, da najboljši pisci ne berejo zgolj blogov, ampak so praviloma nasploh razgledani ter wikipedno- in knjigoljubni.
11. Gregorg 6.23.08 / 9am

    Mitja, fantastični pointi! Najbolj se podpišem pod tega, da kilometrina dela čudeže in tu se skriva dejanski potencial blogov, ki predstavljajo možnost za nabiranje le-te v veliko večji meri kot katerikoli drug medij.

    Zelo dober point tudi na ravni depersonificiranega urednika kot konglomerata komentarjev - na to nikoli nisem pomlisli, a imaš povsem prav!
12. Saš 6.23.08 / 10am

    ja, sevede - sam vprašanje je, kaj hočeš … zaprt majhen leblogpourleblogističen krožek somišljenikov, ali medij množičnejše narave (če ne že množičen).

    najobiskanejši in najkomentiranejši blogi so treš. pri nas in na svetu. največ blogov in največ komentarjev je treš. pri nas in na svetu. dobrih in zanimivih - od stotin miljonov jih je morda nekaj tisoč. kar je, če to primerjamo s starimi časi, obupen “procent”, ki se iz hipa v hip manjša. in stric gugelj je seveda že edini urednik - ki pa ga zanimajo čisto druge stvari, kot kultura, izobrazba, zanimivosti, lepota, presenetljive reči, znanost, … od tega delnice pak ne rastejo.

    kilometrina ne dela čudežev, ampak drobne, v večini primerov nepomembne izboljšave (spet, napaka “če veliko pišem, bom ziher pisal vedno bolje” je isti tip napake kot “če je vedno več blogov, bojo po defoltu vedno boljši”). te izboljšave so večinoma stilistične narave, vsebinske seveda niso možne (razen če je avtor v osnovni šoli, potem potencial definitivno obstaja).
13. Saš 6.23.08 / 11am

    sicer pa - tema tega zapisa je
    Bralci so postali pisci in to je dejstvo. A še veliko pomembnejše za prihodnost državljanskih medijev je, koliko teh piscev je dobrih.”

    odgovor - v množici nepismenih, evfemistično poimenovanih “državljani novinarji”, je dobrih iz minute v minuto manj.

    to je dejstvo. in če je morda pljuvanje po kmeturski raji politično nekorektno, je to iz iskrenega želje (bolj pobožne, saj je že prepozno), da bi mediji, ki se širijo prek neta, bili nekaj drugega in drugačni od dosedajšnjih medijev.

    pa niso. in ne bodo. nekdo je blodil, da “Ko se nova tehnologija pojavi, da več moči vladarjem, ko postane demokratično dostopna, okrepi vladane!” zabloga…!!!! dlje od resnice sploh ni mogoče biti. pravilno bi bilo “Ko se nova tehnologija pojavi, je najprej demokratična, saj nihče točno ne ve, kako bi jo čim bolj izkoristil. Ko se to ugotovi, okrepi vladajoče.”

    en citat (ja, iz bloga ;) …):
    You know, the new technologies; the Internets and satellite radio and television. The problem is there are too many people in this country that take the notion of creativity and invention too damn seriously. Just when one technology is centralized, conglomerated, monopolized, along come new technologies and delivery systems to threaten the good work born of deregulation. (Tim Robbins;

    in odsotnost urejanja “blogosfere” - ter nekritično slavljenje “državljana gnojarja” in njegovega sranja - na široko odpira vrata k centralizaciji, konglomeratizaciji, monopolizaciji in derelevantizaciji “novega” “medija”. pardon, vrata so že odprta. in vse to se je že zgodilo.
14. Saš 6.23.08 / 11am

    nasploh je tej tezi nepričakovano dal nenavadno odličen point predavatelj na blogresu, Gerd Leonhard (čeprav ni hotel iz podanega izpeljati očitnega, ampak mu je prihajalo ob vsem tem anticonsumer-social-media-web trinajst pika nula hajpu):

    - Thirty-eight percent of the video streamed on the Web now comes from YouTube (ComScore)
    - YouTube will upload 600 years’ worth of video this year
    - 10 hours of video uploaded every 10 seconds
    - An ad on the YouTube home page now costs $175,000 a day

    torej, po vrsti: monopolizacija (38% and rising), derelevantizacija (nihče ne bo nikoli več našel ničesar v teh količinah posnetkov - vsi videi (in to je vsak hip boljši približek) imajo isti naslov: kako je moj frand s fajercajgom zažgal svoj prdec) - in konglomeratizacija (cilj ni le več dobička, ampak višja rast dobička. edini cilj.)
15. had 6.23.08 / 12pm

    se mojih 5 centov..

    slovenija je specificna v vsaki stvari.. tko je tudi pri blogih.. imamo jih samo nekaj, ki se striktno drzijo svoje nise in pisejo samo o stvareh, ki jih resnicno poznajo..
    vsi ostali vemo vse o vsem in vseh in to tudi kritiziramo.. imamo se za sodobne “drzavljanske novinarje”, vendar se ne zavedamo, da nimamo nikoli absolutno prav.. se dalec od tega.. v stvareh iscemo banalnosti, ki jih lahko potem predstavljamo obcestvu..
    in sedaj pridem do tistega, kjer bi se morala najti sinergija.. tudi novinarji, pravi, izsolani, s kilometrino, ne vedo vedno veliko o stvareh o katerih pisejo.. ampak pisejo, ceprav cedalje manj, saj je cenejse prevajati tekste, z vsemi neumnostmi, ki jih zraven naredijo.. in bralci to konzumiramo, kot bralci konzumiramo bloge..
    tukaj se strinjam s kilometrino, ki jo omenja mitja in s tresem, ki ga omenja sas..
    tisti, ki imamo/jo kilometrino, priblizno znamo oceniti kaj in kako je potrebno pisati, da te kdo bere.. in tudi komentira.. in ce je merilo uspesnosti stevilo komentarjev, ali pa stevilo obiskovalcev, potem nekaj ni ravno v redu..

    namrec tukaj bi se moral narediti zasuk.. kompetentni ljudje, ki pisejo nisne bloge in mediji bi morali najti sinergijo in imeti oboji kaj od tega.. namrec o dizajnu veliko vec ve bloger dizajner, kot pa novinar, ki se s tem ne ukvarja drugace kot pa teoreticno.. in to je smisel drzavljanskega novinarstva..

    raznorazni portali ala 24kur, tvslo, pa bi si lahko pomagali z orodji (qik, twitter), s katerimi bi online porocali z dogodkov in podobnih stvari in to bi bilo pravo drzavljansko novinarstvo..

    oz. ce napisem drugace.. nekoc sem bil “uporabnik interneta”, sedaj sem “soustvarjalec interneta”..
16. nina 6.23.08 / 12pm

    Saš, okrog citata Tima Robbinsa, ki si ga navedel v svojem komentarju, je en cel čudovit govor, v katerem se Robbins poslužuje ironije, da bi ločil med stanjem televizije oziroma medijev kot je in stanjem, kot bi moralo biti. (govor v celoti). Prosim, ne jemlji ga iz konteksta, saj veš, na internetu se vse slej kot prej najde :)

    Had, nikakor ne pristanem na večni izgovor, da je Slovenija zelo specifičen prostor. Nič bolj ni specifična od katerekoli evropske države in med njimi jih je kar nekaj, ki so manjše od nas, zato bi bil že čas, da pozabimo na to.

    Tudi v slovenski blogosferi (blogoroli?) je veliko dobrih nišnih piscev in celo nekaj dobrih avtorjev, ki pišejo o vsem in vsevprek. Bojim pa se, da njihove kakovosti ne moremo meriti po številu komentarjev ali številu obiskov, kot je v svojem komentarju nakazal Mitja. Jaz npr. spremljam Mitjev blog, ki je super vir informacij iz moje stroke, a ga redko komentiram. Vsak teden enkrat pokukam tudi k piscu, ki čudovito piše o matematiki in fiziki, pa mu skoraj nikoli ne rečem “bravo, nikar ne odnehaj!”. In pri vsem tem obstaja še ogromno blogerjev, ki se sploh ne ženejo za nekim masovnim bralstvom, zato jih je tudi težje najti.

    Konec koncev je resnično vsak svoj urednik, zato ne moremo govoriti samo o kakovosti pisanja, ampak gre s tem vštric tudi kakovost branja. Ti si sam sebi najboljši Google.
17. Saš 6.23.08 / 12pm

    ej, seveda je robbins ta stavek povedal ironično (saj je tudi navedek ohranil to ironijo). point je jasen - dogaja se “centralization, conglomeratization, monopolization of “new” technologies and media”. robbins apelira, naj se odgovorni posamezniki (z vseh vetrov in profesij) nehajo zajebavat in to skušajo ustavit ali vsaj zmanjšat (in predvsem naj takoj nehajo blagrovati plehko množičnost sranja - ker bojo “pwned”, še preden bojo dojel, kaj jih je doletelo).

    če si ti sama sebi najboljši google - v koliko dobrih blogov (ki jih je baje “na tisoče”) od teh stotin miljonov blogov pa si pokukala? in kako si jih našla?
18. had 6.23.08 / 12pm

    @nina: slovenija je specificna, kakorkoli obrnes.. kriticna masa je zelo majhna.. kar je lahko zelo dobra stvar, ali pa zelo otezujoca..
    prosim, ce mi lahko nastejes 15 nisnih blogerjev, ki pisejo samo o eni stvari, ali stroki.. zelo tezko jih je najti.. in tukaj se strinjam s sasem, kako najdes dobre bloge? casa za iskanje na zalost nimam in google jih tudi ne najde.. in tako ostajam brez njih, pa verjemi, da si jih zelim najti in jih spremljati..

    jaz zagovarjam stalisce, da stevilo komentarjev in stevilo obiskovalcev ni pokazatelj kvalitete.. v bistvu, ali je sploh to pomembno, ce uzivas v tem kar pocnes..
19. Saš 6.23.08 / 1pm

    hm. tole pele prot “gdo zna kej najdit na netu in gdo ne”. kar ni point.

    point je, da omogočanje vsem, da pišejo (”izražajo svoja ‘mnenja’…”), onemogoča dobrim piscem, da bi get the message accross. da je “državljan novinar” kobilica, ki združena v roje požre vse, kar je relevantnega s svojimi uploadanimi 10-ur-videa-in-sto-miljonov-megabajtov-teksta-in-slik brez vsebine vsakih deset sekund.
20. mitjamavsar 6.23.08 / 2pm

    Če si dober pisec samo sam zase, brez vsakršnih mrežnih aktivnosti .. te pravi bralci res ne najdejo tako zlahka.

    Ponavadi se dobri pisci med sabo tudi v real life najdejo in se polinkajo s pravimi osebami, ki že so popularne v blogosferi. V online svetu offline se ta poznanstva manifestirajo v obliki trackbackov, linkov, omenjanj dobre vsebine ipd.

    Vsak za svoj blog si na primer delamo super promocijo delamo s tole debato. Če se komu zdijo naši komentarji vsebinsko dobri in berljivi, bo kliknil naše ime in v prihodnje mogoče spremljal naš blog …

    Tudi v real lifeu moraš dogajat in it med ljudi, če hočeš, da te opazijo, a ni tko? Če se pogovarjaš samo s svojo zlato ribico in o tem blogaš, pač ne moreš veliko pričakovat.

Powered by Hemingway Reloaded flavored Wordpress from Startup Entrepreneurs .

Entries RSS Comments RSS