Janševa miška

Ta teden je feminizmu pri nas uspel véliki met – ne samo, da bomo na letošnjih parlamentarnih volitvah prisiljeni izvoliti vsaj 35-odstotkov žensk, Metki Kuhar iz Centra za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede je z objavo identičnega pisma bralcev v dveh različnih medijih uspelo vsaj malce uravnotežiti slovenski kolumnistični šovinizem!

Za kaj gre? Prejšni teden sta se dva eminentna slovenska kolumnista, Mladinin Janko Lorenci in Dnevnikov Marko Crnkovič, v njunih bolj ali manj degutantnih kolumnah, v kateri se je prvi ukvarjal s svojo obremenjenostjo z Janšo, drugemu pa ni šlo v račun, zakaj se zdi Janša ženskam lep, spotoma obregnila tudi v Janševo spremljevalko, v tem uvodniku imenovano miška, Urško Bačovnik, ki sta jo – prasca šovinistična – zreducirala na goli vizualni – priznajmo: všečno vizualni – objekt, takorekoč »trofejo«, kot zgroženo v pismu bralcev v obeh omenjenih medijih konstatira profesor Kuharjeva.

Če pustimo ob strani presenečenje ob tovrstnem anahronizmu feministične retorike, za katerega smo bili prepričani, da so ga uspešno emancipirane ženske v novem tisočletju vsaj v tem delu sveta že zdavnaj preživele, prebolele in predvsem presegle, in če pustimo ob strani tudi dejstvo, da sta se s svojima kolumnama podcenila in samoužalila predvsem avtorja sama, si je še zmeraj povsem smiselno zastaviti naslednje vprašanje: zakaj neki bi Janševo miško morali dojemati drugače, kot se nam kaže, torej kot golo vizualni – priznajmo: všečno vizualni – objekt ženskega spola?!

Ji je nemara že kdaj uspelo izdaviti kaj pametnega? Pa kaj bi bili malenkostni – ji je sploh že kdaj uspelo kaj izdaviti… karkoli?! Aha, bežno se spominjamo neke bizarne dvojne negacije konfirmacije zaroke s premierjem, kar je na prvi pogled sicer res malce zasmrdelo po kakšnih zajebanih hegeljanskih dialektičnih prevalih, a dvomim, da je imelo kakšno resno kontemplativno ozadje.

Hočem reči, zakaj neki bi, kot nam želi podtakniti profesor Kuharjeva, že samo iz dejstva, ker je ženska  in ker o ženski ni politično korektno govoriti ali razmišljati kot o golo vizualnem – priznajmo: všečno vizualnem – objektu, o Janševi miški morali misliti v kategorijah inteligence, duhovnih in osebnostnih razsežnostih, če pa nam jih ni pokazala še niti za spoznanje? Konec koncev tudi o Pahorju ne gojimo zelo drugačnega mnenja, pa je vendar spregovoril večkrat kot Janševa miška.

Zgodba z Janševo miško in njenim feminističnim uravnoteževanjem je podobno stupidna kot so ženske kvote za parlamentarne volitve. Z deželo, v kateri uzakonijo biološki spol kot edini pogoj za vstop v parlament, je nekaj hudo narobe.

Saj, če bi bila vrednota inteligenca, bi parlament ostal prazen, Janša brez miške, Slovenija pa bi, kot bi dejal Douglas Adams, izpuhtela v pišu logike.

Uvodnik Blogorole 34/2008, izid: 31. julij 2008)

About this entry

You’re currently reading “ Janševa miška ,” an entry on Bang Bang

Published:
7.26.08 / 1pm
Category:
Uvodniki