Slovenija, svetilnik afer

Pa jo imamo! Ob vseh malenkostnih afericah, ki resnici na ljubo iz nas niso spravile več kot nekaj mlačnih nasmeškov zaradi njihovih bizarnosti, smo se končno spet zarisali na zemljevid tazaresnih držav, s tazaresnimi aferami. Z besedami Tonyja Blaira bi lahko dejali: »Morda nismo največji, imamo pa lahko največje afere.« Ja, mogoče res nimamo Nokie, lahko pa vsaj osramotimo celo Finsko.

Brez prevelikega patriotizma lahko za Slovenijo rečemo, da če kaj zna, potem zna preprodajati orožje. To je preprosto naša konkurenčna prednost, to je naša dodana vrednost, to je naš CV, portfolio in dolga leta izkušenj. Dejansko nismo eksperti za Balkan, kot je dolga leta verjel slovenski zunanjepolitični egotrip, ampak smo eksperti za dilanje orožja. Če bi bili takšni eksperti za Balkan, kot za dilanje orožja, bi mi pisali memote američanom glede priznanja Kosova, ne pa oni nam.

Z dilanjem orožja imamo bogato zgodovino. Neuradni viri pravijo, da so revolver, s katerim je Gavrilo Princip zmaknil princa Ferdinanda v Sarajevu in zakuhal prvo svetovno vojno, pravzaprav prešvercali iz Slovenije. Med vojno za Slovenijo smo vsem mednarodnim embargom navkljub v spektakularnih smetarskih akcijah veselo švercali orožje iz Avstrije, področje delovanja pa smo kasneje še razširili na Hrvaško in Bosno in takorekoč na celoten balkan “pa i šire”.

Vse kaže, da je Michael Moore nekaj let prepozno slišal za Slovenijo. Eno je, če vključiš neko banana Slovenijo v svoj dokumentarec o kritiki ameriškega zdravstva, drugo pa je, če se v iskanju »duše streljačin« odpraviš na balkanski Bowling. Verjetno bi dobil vsaj malce bolj prepričljiv odgovor kot molk ostarelega hollywoodskega igralca, ki je v senilnosti že itak pomešal svoje kavbojske vloge od realnega življenja.

Zdi se, da je čas za sodobni remake pripovedi o Martinu Krpanu. V vlogi narodnega heroja, ki zmeraj znova osramoti cesarsko avstroogrsko, bi se po mojem prav lepo znašel Janez Janša, minister Gregor lahko kar ostane minister Gregor, tehle Fincev je pa tudi ravno dovolj za enega poštenega blont Brdavsa, ki je vreden Krpanove gorjače.

Najbolj smešno pri vsem skupaj je, da obrambni minister Karel Erjavec še zmeraj duhoviči nebuloze, medtem ko je Finska že zdavnaj zaprla ključne kadre pri Patrii. Na misel mu ne pride niti to, da bi od Patrije zahteval vsaj za 20 miljonov evrov nižji račun, kolikor naj bi znašale podkupnine, s povsem logičnim argumentom, da slovenski davkoplačevalci tega pač ne nameravajo plačevati. Ironično je, da se v tej vsoti skriva tudi tistih tisoč evrov za upokojence. A spet – zakaj bi imeli več majhnih upokojencev, če pa imamo lahko enega največjega?!

Uvodnik Blogorole 39/2008, izid: 4. september 2008)