Odsotnost kritike

V preteklem tednu sem dobil veliko pohval glede mojega zadnjega uvodnika. Uvodnik je menda odmeval tudi med novinarji, ki so se zgražali nad mojimi fakofi vladajoči garnituri. A vendarle so me v večini primerov trepljali po rami, češ, evo stari, zapisal si to, kar je bilo treba zapisati.

Meni se uvodnik ni zdel nič posebnega. Pravzaprav že nekaj časa nisem pretirano zadovoljen s svojimi uvodniki, ampak to je že druga zgodba. V njem sem izrazil le sila enostavno misel, da se morda ne bi veljalo tako zelo apriorno navduševati nad politiko samo zaradi tega, ker se nam je v preteklosti tako zelo zagabila.

In če tokrat pustimo ob strani politiko, je moja kritična ost letela predvsem na novinarje in ostalo civilno družbo, ki so se sedaj, ko ni več »velikega diktatorja« Janeza Janše (ali Goergea W. Busha v Ameriki), kar naenkrat iz besnih watchdogov demokracije zopet prelevili nazaj v udobno pozo salonskih levičarjev, ki nekoliko naveličano modrujejo o novih aspektih marksizma v luči svetovne finančne krize.

Odsotnost kritike je že nekaj časa osnovni problem slovenskih medijev, zato jih tudi nihče več ne jemlje resno. Novinarji so se v zadnjih desetih letih spregli v nekakšen bizarni kohabitat s politiki, ki je postal bolj mešanica nekakšnega vzajemnega drkanja, kot pa resne in utemeljene kritike, kaj šele kakšne alternativne medijske vizije prihodnosti, ki so jo slovenski mediji nekoč dejansko imeli. Še več, kot se danes radi pohvalijo razni osamosvojitveni prvoborci, je slovenska državotvorna vizija dejansko izrasla iz medijskega sveta (Radio Študent, Tribuna, Mladina, Nova revija).

Odsotnost kritike nas je pripeljala v stanje, v katerem se nekritično navdušujemo nad praznimi vsebinami. Toda ravno tu se skriva največja nevarnost in hkrati naša ultimativna odgovornost! Dobre vsebine nastanejo zgolj in samo skozi kritično mišljenje – spremembe niso možne same po sebi ali zato, ker jih je imel nek politik polna usta; spremembe se ustvarjajo šele s kritičnim mišljenjem, spremembe nastanejo šele takrat, ko jim nekdo nastavi ogledalo. Spremembe nastanejo, ko jih izrečeš. Spremembe nastanejo, ko postaneš sam del njih.

Uvodnik Blogorole 50/2008, izid: 20. november 2008)

About this entry

You’re currently reading “ Odsotnost kritike ,” an entry on Bang Bang

Published:
11.17.08 / 6pm
Category:
Uvodniki